Tema: Odpadna hrana

»Takšna količina pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko. Če seštejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, so številke še bolj zgovorne. Vsako leto konča v smeteh na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov.«

»Za Slovenijo bodo rezultati teh raziskav tako pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano.«

»Kupujmo toliko, kot potrebujemo, vzemimo si čas za pripravo obrokov doma, izbirajmo, ko je to le mogoče, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Predvsem pa to, kar kupimo, tudi porabimo.«

»Namen izmenjave je, da se poslovimo od še uporabnih živil, ki smo jih morda dobili v dar, pa nam sploh ne teknejo in jih ne znamo uporabiti, ali pa bi preprosto radi poskusili nekaj novega.«

»Potica, ki jo speče babica, se pa ne meče stran.«

»Na policah želimo imeti deset vrst kruha, in to ob sedmih zvečer.«

»Do babičine hrane imamo odnos, do hrane, ki jo kupimo, pa ne.«

»Odtujeni smo od izvornega.«

»Če mu bo nekdo prijazno povedal: ’Oprostite, danes imamo samo dve vrsti jedi, ne pa deset,’ bo mogoče premislil in ugotovil, da je to upravičeno in predvsem čisto dovolj.«

»V to hrano, ki jo zdaj predelamo, smo namreč že vložili ogromno virov: vodo, energijo za obdelavo, zemljo, pridelavo, skladiščenje, hlajenje …«

»Pri tej tematiki ni enega recepta, ki bi rešil vse. Gre za seštevek majhnih ukrepov, ki lahko dajo rezultate, da kar koli naredimo, je nekaj vredno.«